dr. Gorazd Kovačič

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo

 

Zakaj ljudje v Sloveniji zavračajo cepljenje proti covidu-19?

Povzetek predavanja na Gimnaziji Šentvid, 23. 3. 2022 – pripravil dr. Gorazd Kovačič

Cepljenje proti nevarnim nalezljivim boleznim je odločilno prispevalo k potrojitvi povprečne življenjske dobe v moderni dobi, zato so cepiva eden najpomembnejših izumov. Uvajanje cepljenja je že od 19. stoletja naprej spremljalo gibanje proti cepljenju, ki je nastopalo v valovih. Predzadnji val sovpada z neoliberalizmom, ki poudarja prednost individualnih interesov pred sodelovanjem v kolektivnih akcijah. Na zahodu se je začel v 80., pri nas pa v 90. letih. Anticepilstvo je bilo najbolj popularno v tistem delu urbanega srednjega razreda, ki ima romantičen pogled na naravo, kar se med drugim kaže tako, da je ekološko hrano in je naklonjen alternativnemu zdravilstvu. Sociološko je za pripadnike tega razreda značilno to, da so materialno dobro preskrbljeni in visoko izobraženi, da imajo liberalne nazore in da prakticirajo zaščitniško starševstvo. Pred pandemijo covida-19 je v Sloveniji 5-10 % staršev malih otrok močno nasprotovalo obveznemu cepljenju proti otroškim nalezljivim boleznim. Delež precepljenosti proti tem boleznim je bil najnižji v Ljubljani, Novi Gorici in na Obali, torej v najrazvitejših delih države. Približal se je 90 %, kar velja za kritično mejo za preprečevanje izbruhov epidemij ošpic.

Argumenti nasprotnikov cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim v obdobju pred pandemijo covida-19 so podobni argumentom proti cepljenju proti covidu-19. Toda delež tistih, ki ne zaupajo cepljenju proti covidu-19, je bistveno višji in obsega kar okrog polovico prebivalstva. Do poletja 2021, ko je bilo cepljenje še povsem prostovoljno in necepljenim še niso pretile nobene posebne omejitve, se je cepilo samo 45 % odraslih. Tudi kasnejše omejitve pravic številnih prek PCT pogojev skeptikov niso prepričale v cepljenje, temveč so se vkopali in se zatekli h goljufijam in ponarejanju PCT potrdil. Podobno so ljudje zavračali tudi higienske idr. varnostne ukrepe proti covidu-19. Nasprotnike cepljenja proti covidu-19 lahko najdemo v vseh izobrazbenih in v vseh poklicnih podskupinah družbe. Najdemo jih med pripadniki vseh političnih prepričanj, pri čemer jih je največ med apolitičnimi, najmanj pa med levičarji. Na socialnih omrežjih so jih sistematično mobilizirali predvsem populisti, ki so imeli pred tem skrajno desna stališča in so se iz oportunizma preusmerili k nasprotovanju ukrepom in cepljenju proti covidu-19. Številni udeleženci množičnih protestov proti pogojem PCT lani jeseni so protestirali predvsem zato, da so s tem izražali svoje nezadovoljstvo z vlado na splošno in svojo zaskrbljenost nad prihodnostjo v službi. V zanikanje realnosti epidemije so se zatekali zato, da so se s tem tolažili v stiski.

Ob številnih, zelo različnih subjektivnih razlogih, ki so jih posamezniki v intervjujih ali v objavah na socialnih omrežjih navajali za nasprotovanje cepljenju in drugim ukrepom, je ključno predvsem to, da je bilo nasprotovanja cepljenju v Sloveniji več kot v zahodno evropskih državah in da skeptikov niso prepričali niti zelo visoki valovi okužb, hospitalizacij in smrti, povezanih s covidom-19.  Vzroke za to lahko pojasnimo s primerjavo med državami in z analizo javne komunikacije o pandemiji in načinov, kako so jo ljudje dojemali. Glede zaupanja v cepljenje in v ukrepe se je v Evropi zarisala jasna ločnica med zahodom in vzhodom. Poleg tega je bilo zaupanje posebej omajano v politično nestabilnih državah, kjer prebivalci ne zaupajo oblasti. Vzroke za posebej izrazito bojkotiranje ukrepov in zavračanje cepljenja v Sloveniji moramo zato poiskati v odnosu med aktualno vlado in državljani in v načinu vladnega upravljanja epidemije. Vladni pristop je bil komanden in pokroviteljski, kar je sprožalo odpor. Zaradi pomanjkanja posvetovanj z različnimi institucijami in skupinami so bili ukrepi pogosto pomanjkljivi in protislovni, premalo je bilo razmisleka o alternativnih ukrepih za primer, da prvotni ne bi bili dovolj učinkoviti. Pandemična utrujenost in zavračanje ukrepov sta se pojavila že ob koncu prvega vala epidemije, zgodaj poleti 2020, široko zavračanje cepljenja pa je bilo mogoče zaznati že marca 2021. Kljub temu vlada ni premislila, zakaj velik del prebivalcev zavrača sodelovanje, in je nadaljevala z dotedanjim pristopom k upravljanju epidemije. Sodišča so razveljavila vrsto vladnih odlokov, ki so predpisali ukrepe brez podlage v Zakonu o nalezljivih boleznih. Namesto da bi vlada pripravila ustrezne spremembe zakona in jih poslala Državnemu zboru, je vztrajala pri uveljavljanju ukrepov prek vladnih odlokov. Nasprotniki ukrepov so se vse bolj osredotočali na to, ali so ukrepi pravno pravilni in kako se jih da zaobiti, ne pa na njihov epidemiološki smoter.

Rezultat interakcije med vladnimi potezami in odporom ljudi je ta, da je bila Slovenija v primerjavi z drugimi razvitimi državami izrazito neuspešna pri obvladovanju epidemije in je zato utrpela veliko zdravstveno, pedagoško, gospodarsko in javnofinančno škodo na področju zdravja ljudi, gospodarstva, javnih dolgov. Nekatere od naštetih vrst škode je težko izmeriti in oceniti, najbolj objektiven pa je podatek, da ima Slovenija po dveh letih pandemije enega najvišjih deležev presežne smrtnosti na svetu.

MNENJE DIJAKINJE O PREDSTAVLJENI PROBLEMATIKI: »Zakaj ljudje v Sloveniji zavračajo cepljenje proti covidu-19?«

V okviru sklopa ITS-družboslovni-sociologija smo se dijaki 23. 3. 2022 v veliki predavalnici udeležili predavanja o tem zakaj ljudje v Sloveniji zavračajo cepljenje proti covidu-19. To problematiko je raziskoval in nam o tem predaval dr. Gorazd Kovačič, ki je profesor na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete – Univerza v Ljubljani.

Predavanje se je nam dijakom zdelo zelo zanimivo, saj smo se v dveh šolskih urah skupaj sprehodili skozi ukrepe, ki nam jih je vlada zapovedala zaradi virusa in reakcije/odzive nas državljanov, ki so bili povezavi s temi ukrepi. Najprej smo si pogledali sliko Evrope in v skladu s tem  število precepljenih ljudi. Ugotovili smo, da je vzhodni del Evrope manj precepljen in da lahko to povezujemo s politično nestabilnostjo teh držav. Razlog za neprecepljenost ljudi pa so tudi socialna omrežja, na katerih so influencerji »prodajali« teorije zarote in izražali skrajna stališča.

Začetki segajo v marec 2020, ko se je v Sloveniji vse skupaj začelo z ustvarjanjem »panike« med prebivalstvom, saj so nas že po 50 okužbah na dan poslali v karanteno, katera naj bi trajala 14 dni. Zaradi t. i. lockdown-a so okužbe padle na 0 in poletje je bilo tako rečeno normalno. Vlada je bila med poletnimi mesecu dokaj neaktivna v tej smeri, namesto, da bi se posvetovala z različnimi institucijami in jih povprašala, kako je karantena vplivala na njihovo delo. Jeseni 2020 je vlada kot nov ukrep dodala aplikacijo Ostani zdrav, katere sporočilna vrednost je bila preveč individualistična, poleg tega pa se ni obrestovala, saj jo je naložilo premalo populacije. Jeseni smo se ponovno znašli v lockdown-u. Ljudje smo bili tega že naveličani, zato smo se na nadaljnje preprečevanje druženja zunaj odzvali s povečanim druženjem v privatnem življenju, po domovih, v zaklenjenih gostilnah. Vlada je ponovno napako naredila za praznike ob prehodu iz starega v novo leto, ko je sprostila ukrepe in je zato število okužb še bolj naraslo. 3. val je nastopil z novo različico Alfo. Do junija 2021 se je cepilo veliko ljudi, po tem pa je število na novo cepljenih ljudi upadlo. Vlada se je poleti odločila, da bo uvedla dodatne ukrepe za povečanje števila cepljenih, in sicer pogoj PCT s tem, da je  bilo testiranje v večini samoplačniško. Jeseni 2021 je bilo 55% populacije proti cepljenju, saj smo imeli že vsega dovolj in smo to tudi izražali z različnimi oblikami nestrinjanja. V nadaljevanju je vlada za določena delovna mesta uvedla pogoj PC, kar je sprožilo nov val protestov. Ker je bilo toliko ljudi necepljenih in ker se niso strinjali s tako postavljenimi ukrepi, so se nekateri začeli posluževati ponarejenih potrdil za izpolnjevanja pogoja PCT. Uslužbenci, ki so preverjali ta potrdila, niso imeli pooblastila za pregledovanje osebnih dokumentov. Ko je vlada to uredila in jim dala dovoljenje, je število okužb postopoma upadalo. V začetku leta 2022 pa nas je presenetila nova različica okužbe z imenom Omikron, katera je bila najbolj kužna. Število okuženih se je povečalo največ do zdaj. Trenutno pa smo v 6. valu, saj se okužbe ponovno povečujejo.

Na koncu smo ugotovili, da je za zavračanje cepljenja proti covidu-19 kriva vlada s svojim načinom delovanja za časa epidemije. Zaradi preostrih in dolgotrajnih ukrepov smo ljudje postali naveličani in se jih nismo več držali. Komuniciranje z državljani bi moralo potekati od začetka do konca s strani skupine – strokovnjakov epidemiološke stroke, katerim bi ljudje zaupali in tako posledično zaupali tudi vladi.

Zapisala:  Nina Sodnik 3.b

 Kratka mnenja še nekaterih drugih dijakov:

Predavanje se mi je zdelo zelo zanimivo in poučno. Izvedela sem veliko novega. Predavatelj nam je problematiko razložil tako, da je povzel celotno dogajanje v času epidemije in si vseskozi prizadeval, da smo ga razumeli kaj je želel povedati. Ugotovila sem, da je vsebina predavanja bistveno več kot tisto, kar najprej pomisliš, ko prebereš naslov predavanja. Zato bi ga priporočila vsem.

Predavanje  se mi je zdelo zanimivo. Izvedela sem veliko informacij o covidu-19, cepljenju in drugem. Pojmi, ki jih prej nisem dobro poznala, so mi bili potem jasni, saj so bili dobro razloženi in prav tako bistvo predavanja. Tema me je pritegnila, saj je problematika še vedno aktualna. Na osnovi predavanja smo ugotovili, da bi se lahko izognili mnogim nevšečnostim med karanteno in nasploh med epidemijo. Všeč mi je bilo, da je predavatelj predstavljal dejstva na osnovi raziskave in ne svojega mnenja glede epidemije.

Predstavitev se mi je zdela kot odlična priložnost, da izvem nekaj novega. Čeprav je naslov takšen, da lahko marsikoga »zmede« in tudi mene deloma je, to predavanje priporočam vsem. Že na samem začetku nam je dr. Gorazd Kovačič sporočil, da njegov namen ni prepričevanje za cepljenje ali proti cepljenju. Res se je potrudil, da nam je vse razložil zelo podrobno, saj je danes na razpolago veliko virov informacij, ki se med seboj izključujejo. Njegov odnos se mi je zdel zelo v redu tudi takrat, ko so določeni dijaki med njegovim predavanjem dvignili roko, ker so želeli kaj vprašati, pa jih ni ignoriral, temveč jim je dal besedo.

Predavanje je potekalo nepristransko, kar mi je bilo zelo všeč, saj se pri takšnih »delikatnih« temah lahko hitro postavimo le na eno stran.

Tema je bila zelo neobičajna. Nikoli se nisem predstavljal odnosa Slovencev do cepiva iz tega zornega kota. Prej sem to sprejemal kot povsem  »navadno stvar«, da pač ljudje zavračajo vlado in njene predloge, nikoli pa nisem pomislil zakaj je tako. To predavanje mi je razložilo razloge za stanje v naši državi.

Predavanje mi je bilo zelo všeč, saj menim, da je prisotnost znanja in vedenja o ozadju cepiv v Sloveniji zelo pomembna. Videl sem zakaj in kako politika in višji državni organi vplivajo na zaupanje nas državljanov. Posledično to vpliva na precepljenost pri boleznih, pri katerih je cepljenje primerno. Všeč mi je bila predstavitev z grafi, saj sem si tako lažje predstavljal celotni potek epidemije.