V šolskem letu 2022/23 je na šoli nastalo devet raziskovalnih nalog, z raziskovanjem pa se je ukvarjalo štirinajst dijakov in sedem mentorjev. Z delom smo pričeli že v novembru, ko smo se seznanili, kako in v kakšnih časovnih terminih je potrebno izdelati raziskovalno nalogo.
V sredo, 22.3, smo na šoli organizirali predstavitev nastalih raziskovalnih nalog in na prireditev povabili sošolce in profesorje. Za dijake raziskovalce je bila to hkrati tudi generalka pred tekmovanjem.
Na 36. srečanje mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost 2023«, ki je potekalo 23. marca v prostorih OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani, smo poslali vseh devet nalog. Na tekmovanju so naši raziskovalci ponovno dosegli zavidljive rezultate, Gimnazija Šentvid pa je postala ena izmed petih nagrajenih šol za raziskovalno dejavnost. Najboljše naloge mestnega srečanja so se uvrstile na državno srečanje mladih raziskovalcev, ki vsako leto poteka v Murski Soboti. Med njimi je bilo kar pet nalog naših dijakov. Dve nalogi sta bili nagrajeni s srebrnim, tri pa z bronastim priznanjem.
Dijakinji 3. B oddelka Iza Matajič Podgoršek in Klara Prijatelj sta izdelali nalogo na področju kemije. Njuni mentorici sta bili profesorica kemije mag. Vesna Pahor in prof. dr. Lucija Peterlin Mašič iz Fakultete za farmacijo. V svoji raziskovalni nalogi sta se osredotočili predvsem na visoko toplotno in kemično stabilne ter lipofilne kemikalije, per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS), ki jih je mogoče odkriti v vodi in hrani, nahajajo se tudi v embalaži s pakirano hrano. Namen naloge je bil proučiti znanstvene izsledke raziskav o vplivih PFAS kemikalij na najbolj ranljive skupine ljudi (nosečnice, otroci), da bi ugotovili, kakšno je tveganje izpostavljenosti tem kemikalijam predvsem za mladostnike. V eksperimentalnem delu naloge, ki sta ga opravili na Fakulteti za farmacijo, sta ugotavljali vpliv teh kemikalij na živost rakavih celic in njihovo razmnoževanje.
Stres na treningih je raziskovala Maja Kresal, 3. C. Njena mentorica je bila profesorica psihologije Mojca Logonder. V raziskovalni nalogi je proučevala, kako stresni so treningi za športnike ter zakaj in kako ta stres zmanjševati. Ugotovila je, da velika večina športnikov doživlja stres na treningih, glavni dejavniki za to pa so pritiski trenerjev in poškodbe. Med drugim je ugotovila, da na športnike pred tekmovanji večinoma deluje pozitivni stres, ki jim omogoča boljši nastop.
»Ocena fizične razvitosti in samopodobe pri dijakinjah Gimnazije Šentvid« je naslov raziskovalne naloge, ki sta jo izdelali Lana Stanojević in Leonarda Repac, 4.F. Njuna mentorica je bila profesorica biologije mag. Maja Polak. Naloga obravnava vprašanje, kako se najstnice prehranjujejo in kako samopodoba vpliva na njihove prehranjevalne navade. Na podlagi analize ankete sta predstavili prehranske navade dijakinj tretjega letnika Gimnazije Šentvid, pogostost uživanja določenih živil in substanc ter njihov odnos do svojega telesa. Na podlagi meritev športnovzgojnega kartona sta ocenili telesno razvitost najstnic in opredelili vlogo indeksa telesne mase v povezavi z drugimi antropološkimi parametri.
Na področju sociologije je Živa Kokalj, 3. C, predstavila raziskovalno nalogo »Vzroki za zavračanje cepljenja med epidemijo Covid-19«. Njena mentorja sta bila profesorica sociologije Tatjana Brank in dr. Gorazd Kovačič iz Filozofske fakultete. V raziskovalni nalogi je s pomočjo številne strokovne literature in polstrukturiranih intervjujev raziskala vpliv staršev in bližnjih na odločitev glede cepljenja, vpliv delovanja vlade med upravljanjem z epidemijo na odločitev glede cepljenja, vpliv medijev in vplivnežev na odločitev glede cepljenja, čas pojava dvoma v delovanje cepiv in ozaveščenost necepljenih srednješolcev o delovanju cepiv.
Simon Premk, Jaka Torkar in Samo Trošt, 2. B, so pod vodstvom mentorja profesorja fizike Gorana Mitrovića analizirali spekter zvoka različnih glasbenih inštrumentov. Zanimalo jih je, ali lahko razlike v zvoku, ki jih opisujemo s pridevniki topel, oster, mehak ali pa temačen zvok, tudi dokažejo z uporabo fizikalnih metod in elektronskih merilnikov. V ta namen so uporabili razpoložljivo šolsko opremo Vernier. Težišče raziskovanja so posvetili analizi zvočnih spektrov, ki jih oddajajo različne kitare. Preučili so spektre zvoka petih različnih kitar in izvajali različne variacije tonov. Svet frekvenčnih spektrov in subjektivno zaznavanje zvoka so povezali s fiziko. Z nalogo so se uvrstili na državno srečanje in tam prejeli bronasto priznanje.
Ana Erjavec, 4.D, je pod mentorstvom prof. Mojce Logonder raziskala bralne navade mladostnikov. Dijakom svoje Gimnazije Šentvid je razdelila vprašalnike, v katerih jih je spraševala koliko časa vrstniki berejo, kaj berejo, razlike med dekleti in fanti ter različne vplive na bralne navade. Ugotovila je, da mladostniki zelo malo berejo. Kljub zaskrbljujočim ugotovitvam je v raziskovanju zelo uživala in med procesom pridobila veliko novih izkušenj. Na mestnem srečanju so Ano nagradili z dvodnevnim izletom na Madžarsko, na državnem srečanju pa je osvojila bronasto priznanje.
Lana Papič, 4. A, je pod mentorstvom prof. Mojce Logonder želela dobiti podrobnejši vpogled v razširjenost razmišljanja o samomoru med mladimi, zanimala pa jo je tudi dinamika avtoagresivnega vedenja med anketiranci, to je med slovenskimi srednješolci. V raziskovalni nalogi je predstavila problematiko samomorilnosti s pomočjo različnih virov in empirične raziskave. Med drugim je ugotovila, da mladi samomor vrednotijo kot pomembno in pogovora vredno temo, hkrati pa je dobila spodbudne rezultate, da jih večina v težki situaciji na samomor še ni pomislila. Na mestnem srečanju so tudi Lano nagradili z dvodnevnim izletom na Madžarsko, na državnem srečanju pa je osvojila bronasto priznanje.
Na področju matematike je paradokse in zmote proučeval dijak drugega letnika Jure Čampa, 2. F. Njegovi mentorici sta bili profesorica matematike mag. Andreja Kramar in profesorica informatike Nastja Lasič. V nalogi je avtor predstavil Rojstnodnevni paradoks in kviz ‘Koza ali avto’. V obeh primerih je izvedel anketo, eksperiment ali simulacijo v programskem jeziku Python in rezultate primerjal s teoretičnimi vrednostmi. Na preprost način je pojasnil, zakaj se pričakovanja ljudi ne ujemajo z izračuni in so zato predstavljene situacije protislovne. Naloga se je uvrstila na državno srečanje v Murski Soboti, kjer je bila razglašena za 5. najboljšo nalogo na področju matematike v državi. Jure je osvojil srebrno priznanje.
Z nalogo z naslovom »Zaporedje žarnic« sta na področju matematike tekmovala tudi dijaka Tomo Joksimović Terpin in Maks Tomšič, 2.E. Njuni mentorici sta bili profesorica matematike mag. Andreja Kramar in profesorica informatike Nastja Lasič. V raziskovalni nalogi sta opazovala zaporedja neodvisnih žarnic, ki sta jim na urejen način spreminjala stanja. Dopustila sta le takšne transformacije 𝑇𝑛, kjer se spremeni stanje na vsaki n. žarnici. Opazovala sta, kakšen učinek ima zaporedna izvedba več takih transformacij. Odkrila sta povezavo med začetnim in končnim stanjem, pa tudi algoritem, ki periodičnemu končnemu stanju določi seznam izvedenih transformacij pri pogoju, da so bile na začetku vse žarnice ugasnjene. Na koncu sta napisala še štiri programe v programu Python, s katerimi sta preizkusila ugotovitve iz teoretičnega dela. Tudi ta naloga se je uvrstila na državno srečanje, kjer so jo razglasili za 4. najboljšo nalogo na področju matematike v državi. Dijaka sta prejela srebrno priznanje.
Vsem raziskovalcem in njihovim mentorjem, ki ste s svojim delom prispevali k ugledu šole, iskrene čestitke!
Sergeja Sluga, koordinatorica za raziskovalno dejavnost