V torek, 19.3.2024, so naši dijaki raziskovalci predstavili raziskovalne naloge, s katerimi danes, v sredo, 20.3.2024, tekmujejo na 37. srečanju mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev »Zaupajmo v lastno ustvarjalnost 2024«. Srečanje poteka na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani in naši dijaki bodo predstavili šest raziskovalnih nalog na različnih področjih.
Ostap Korošec in Jan Gobec, oba dijaka 3. E oddelka, sta prestavila nalogo z naslovom »Vpliv filmov na poznavanje pojma holokavst med dijaki«. Z nalogo tekmujeta na področju zgodovine, pri delu pa ju je usmerjala njuna mentorica prof. Eva Ravbar. Dijaka sta raziskovala, kako na poznavanje pojma holokavst vpliva popularna kultura, predvsem filmi. Izbrala sta tri filme, ki sodijo med najbolj gledane in nagrajene filme o holokavstu: Schindlerjev seznam, Deček v črtasti pižami in Pianist. Ugotovila sta, da so filmi odlično orodje za širjenje obzorij o holokavstu, vendar moramo biti sposobni ločiti fikcijo od dejstev.
Kaja Debeljak, 4. C, je izdelala nalogo na področju etnologije. Njena mentorica je prof. Mojca Logonder. V nalogi z naslovom »Razlike med ljudmi v doživljanju praznikov« je raziskala, kako močno so ljudje povezani z različnimi praznovanji in kakšen odnos imajo do praznikov. Ugotovila je, da se mladim ohranjanje kulture naroda zdi zelo pomembno in da praznujejo kar nekaj tradicionalnih praznikov, državnim praznikom pa ne posvečajo veliko pozornosti. Mladi razmišljajo o smislu praznovanj in se zavedajo, da je v prazničnem času povezovanje z bližnjimi in ustvarjanje lepih spominov pomembnejše od nezadovoljstva z darili. Raziskovalna naloga nas opozori na pomen ohranjanja tradicij ob praznovanjih in na to, da praznovanju pomembnih državnih praznikov namenimo premalo pozornosti.
Tina Neža Oblak in Jan Zagoričnik, oba dijaka 3. D, svoje naloge v šoli nista predstavila, vendar pa danes z njo tekmujeta na področju psihologije. Tudi njiju je pri delu usmerjala mentorica prof. Mojca Logonder. V nalogi z naslovom »Antidepresivi« sta podrobneje predstavila depresijo in njeno zdravljenje s pomočjo najbolj uveljavljenih načinov medikamentoznega zdravljenja. Zanimalo ju je, koliko mladi poznajo antidepresive in njihove stranske učinke. Povečana raba zdravil za zdravljenje in blaženje duševnih stisk se jima zdi zaskrbljujoča. Avtorja z zadovoljstvom ugotavljata, da proučevana skupina razgledanih gimnazijcev pozna in razume delovanje antidepresivov in tudi stranske učinke jemanja teh zdravil.
Bela Kne in Hana Repac, obe dijakinji 2. E, sta raziskovali vzgojo za varčno rabo energije. Takšen je tudi naslov njune naloge na področju ekologije. Njuna mentorica je prof. Mojca Logonder. Mladi raziskovalki sta v nalogi ugotavljali, katere osebnostne lastnosti in vrednote si delijo ljudje, ki skrbe za varčno rabo energije in okolja, ter kako vzgojiti mlade, da bodo ekološko ozaveščeni in varčni. Zanimalo ju je, kako različni družbeni dejavniki vplivajo na oblikovanje odgovornosti in varčnosti posameznika. Ugotovili sta, da ima na varčnost mladih največji vpliv družina, ki v procesu primarne socializacije najbolj vpliva na oblikovanje vrednot in osebnostnih lastnosti.
Simon Premk, 3. B in Grega Rotar, 3. C, tekmujeta na področju fizike. Naslov njune naloge je »Merjenje moči in izkoristka modela sobnega kolesa kot električnega generatorja«, njun mentor pa prof. Goran Mitrovič. Dijaka sta izdelala sobno kolo, ki generira elektriko, merilnike za moč motorja, vrtilno frekvenco pedal, napetost izhodne elektrike ter njen tok. Sama sta napisala vse programe. Naredila sta mehanski prenos, da se je elektromotor obračal. Z generiranjem elektrike sta uspela pognati žarnice, napajati računalnik in razvlažilec. Uspelo je tudi polnjenje pametnega telefona. Izračunala sta izkoristek in postavila izračun za poznavanje vhodne moči brez delovanja senzorja vhodne moči.
Maja Kresal, 4. C, je izdelala nalogo »Vojna z dogami – že vnaprej izgubljena bitka«. Naloge v šoli ni mogla predstaviti, danes pa z njo tekmuje na področju sociologije. Pri delu jo je usmerjala mentorica prof. Jana Ratkai. V nalogi se je Maja poglobila v boj proti drogam. Raziskovala je vzroke za njegovo neučinkovitost. Izvedla je številne intervjuje z odvisniki, preprodajalci, predstavniki kriminalističnega inštituta ter strokovnjaki iz organizacije DrogArt. Spoznala je, da boj proti drogam nenehen dinamičen izziv in da se bomo morali z drogami naučiti sobivati. To pomeni ne le obravnavanje problema s stališča zavračanja, temveč razvijanje celovitih pristopov, ki omogočajo boljše razumevanje in obvladovanje tako posledic kot tudi vzrokov za zlorabo substanc.
Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha!
Zapisala Sergeja Sluga,
koordinatorica raziskovalne dejavnosti