Strokovni aktivi
Kemija
Aktiv profesoric kemije: Vesna Pahor, Sergeja Sluga, Klara Repovž (vodja aktiva), Slavica Kršinar (laborantka)
S klikom na spodnjo sliko si oglejte predstavitev kemije.
KEMIJA – SPLOŠNO IZOBRAŽEVALNI PREDMET
Čemu je potrebno imeti znanja s področja kemije in kako nam to koristi v življenju?
Kemija spada med vede, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Energija, pitna voda, hrana in okolje so štiri najpomembnejši dejavniki, na katere moramo paziti, če želimo, da bomo tako mi kot prihodnje generacije lahko zdravo živeli. Rešitev je v osveščenosti in posledično v spremembi načina življenja, saj s prekomernim potrošništvom neusmiljeno izčrpavamo naravne vire in nepovratno uničujemo naravno okolje. Zato bi moral imeti vsak državljan pravico do osnovnega znanja temeljnih ved kot je kemija.
Katere kompetence razvijamo pri pouku kemije?
Pri pouku kemije razvijamo različne kompetence, med drugim osnovno kompetenco v znanosti in tehnologiji, digitalno kompetenco in učenje učenja. Dijaki se učijo poiskati, analizirati in kritično vrednotiti podatke, brati tabele in grafe, jih razumeti in razložiti, razumeti soodvisnost zgradbe, lastnosti in uporabe snovi, uporabljati različne modele za razlago zgradbe snovi.
Samostojno eksperimentalno delo je pomemben sestavni del pouka kemije. Dijaki znajo izbrati ustrezen laboratorijski pribor in sestaviti aparaturo za določen kemijski poskus, varno uporabljati in shranjevati kemikalije. Razvijajo spretnost natančnega opazovanja kemijskih poskusov ali video posnetkov eksperimentov, beležijo podatke, jih analizirajo in kritično vrednotijo.
Kako se učimo kemijo ali učimo se učiti?
Cilj kompetence učenje učenja je, da se dijaki pri pouku naučijo, kako smiselno organizirati informacije, da bi bilo njihovo učenje kar najbolj učinkovito. To pomeni, da si s takim načinom učenja nove informacije in odnose med njimi lažje zapomnijo. Pot do dobrega znanja je v ponavljanju naučenega in v povezovanju s prejšnjim znanjem, saj razumeti še ne pomeni tudi znati. S razvijanjem te kompetence dosegajo tudi zmožnost nadzora nad lastno učno uspešnostjo.
Interdisciplinarni tematski sklop v 3. letniku
Dijaki, ki jih zanima naravoslovje in razmišljajo o kemiji kot izbirnem predmetu na maturi, lahko v 3. letniku izberejo predmet z imenom Interdisciplinarni tematski sklop (ITS), ki vključuje tudi kemijo. Dijaki tu poglabljajo znanja s področja organske kemije in izvajajo pripadajoče eksperimente na temo Kemija in hrana.
Priprave na maturo
Izbirni predmet v četrtem letniku obsega štiri šolske ure na teden. Dijaki utrjujejo in poglabljajo učno snov vseh treh letnikov gimnazijskega programa, in sicer na višjem nivoju. Samostojno eksperimentalno delo predstavlja 20 % ocene na maturi in je interna ocena učečega učitelja. Bodoči maturanti znajo samostojno načrtovati, izvesti poskus in napisati kvalitetno poročilo, s čimer se pripravljajo na univerzitetni študij naravoslovnih usmeritev.
Priprave na tekmovanja in raziskovalne naloge
Dijaki, ki jih zanima kemija, lahko ob pomoči svojih profesoric poglabljajo znanje tako, da rešujejo zahtevnejše naloge in se učijo natančnega branja, reševanja nalog in zapisovanja odgovorov. Tekmujejo za bronaste, srebrne in zlate Preglove plakete, lahko pa se vključijo tudi na priprave za Kemijsko olimpijado. Dijaki lahko izdelajo tudi raziskovalno nalogo, s katero tekmujejo na regijskem srečanju Zaupajmo v lastno ustvarjalnost., od koder se najboljše naloge uvrstijo na Državno srečanje.
Nosilke predmeta sledimo novostim s področja kemijskega izobraževanja in aktivno sodelujemo na domačih in tujih srečanjih učiteljev kemije. Kemijo poučujemo profesorice mag. Vesna Pahor, Klara Repovž in Sergeja Sluga. Pogosto nas obiščejo tudi osnovnošolci, ki spoznavajo kemijo in kemijsko varnost preko preprostih eksperimentov, pri čemer jih vodi naša izkušena asistentka Slavica Kršinar, ki že vrsto let uspešno vodi tudi kemijski krožek.
