V sredo, 18. 12. 2024 smo imeli dijaki 3. letnikov v okviru ur aktivnega državljanstva možnost na daljavo spremljati predstavitev primera Anhovo. Pri predavanju je bilo govora o boju za življenje v čistem in zdravem okolju Anhovega, z avtorico knjige in aktivistko Jasmino Jerant. Leta 2022 je izdala knjigo Primer: Anhovo, ki je družbena, zgodovinska, gospodarska, okoljska in osebna pripoved najbolj tragične zgodbe slovenske moderne zgodovine v globalnem kontekstu. Anhovo opisuje srednjo Soško dolino skozi kompleksno in nevralgično prepletenost gigantske cementarne z lokalnimi skupnostmi, od začetka 20. stoletja do danes. Avtorica je razkrila globalni vzpon in propad čudežnega minerala– azbesta – na primeru Slovenije. Hkrati pa predstavila tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje v naši državi. Problem v preteklosti je bil azbest, to je mineral (modri najnevarnejši), ki so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji. Tovarna Salonit, prva cementarna, je začela delovati leta 1921 in s tem imela močan vpliv na Anhovo okolje. Prav tako je v tem času naraslo število smrti, predvsem zaradi pljučnega raka, mezotelioma, trebušnega raka,… Prvo okoljevarstveno gibanje se je začelo leta 1982, vendar ni nihče pomagal do leta 1992. Šele štiri leta kasneje, leta 1996 so uvedli zakonodajo o prepovedi proizvodnje in uporabe azbesta, saj je bilo od takrat naprej zaradi tega mrtvih in obolelih vsaj 2.500. Območje vse do danes še ni bilo nikoli popolnoma sanirano, zato se obolenja in smrti še nadaljujejo. Zaradi tega bi lahko Anhovo poimenovali dolina smrti, saj je tukaj najvišja stopnja raka v državi, veliko težav z dihali in dvakrat višja smrtnost pod 65 let, zaradi ogromnih količin škodljivih in prekomernih izpustov, kar onesnažuje zemljo in ima močan vpliv na vodo in hrano.
Povedala je tudi, kako je v smaragdno reko Sočo, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest, in kako je mogoče, da danes v tej ozki dolini kurijo nepredstavljive količine odpadkov s širšega območja, četudi je skoraj šeststo zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti.
Ajda Bergant, 3.a
Po končanem predavanju bi se najprej zahvalil Jasmini Jerant, da nam je predstavila in nas ozavestila o grozljivi situaciji v dolini Soče. Pohvalil bi tudi njeno delo, da se tako predano bori za stvari, ki bi morale že po ustavi biti dostopne za vse, pa na žalost očitno še vedno niso. Predavanje mi je bilo zelo zanimivo, sam sem že velikokrat slišal o problemih sežigalnice v Anhovem, ta reprezentacija pa mi je samo še bolj obrazložilo situacijo, ki sem jo do zdaj le bežno poznal. Ena od stvari, ki mi je najbolj šokirala, je ta, da imajo v Anhovem najvišjo stopnjo rakovih obolenj, smrtnost pod 65. letom pa naj bi bila kar dvakrat višja kot drugod po Sloveniji. Sam primer me rahlo spominja na nesrečo v Černobilu leta 1986. Menim, da je to predavanje tudi dijakom zelo dobro predstavilo problematiko situacije v Anhovem in jih ozavestilo o varovanju okolja in posledično tudi zdravja.
Jurij Robič, 3. A