Umetna inteligenca kot eno najbolj aktualnih vprašanj in za dijake predvsem odgovorov na domače naloge. Tema predavanja, ki ga je za nekatere dijake tretjih in četrtih letnikov pripravil in izvedel 22. 1. 2024 na Gimnaziji Šentvid doktor sociologije kulture Primož Krašovec, predavatelj svoje stroke na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavanje je bilo za nas dijake odličen pokazatelj, kaj lahko od univerzitetnega študija pričakujemo.

Umetna inteligenca je sama po sebi predmet tehničnih ved, saj so osnove povsem povezane z informacijskimi tehnologijami. Odpre se mnogo vprašanj povezanih s čisto moralnimi predstavami, ki pa se povsem odmaknejo od tehnološkega dela umetne inteligence. Ta vprašanja, moralne predstave, so bila glavni akter samega predavanja.

Osrednja trditev predavanja je bila, da je umetna inteligenca kreativna.

Kot primer za razlago trditve je bil na prvo mesto postavljen turnir v igri GO (za vse tiste, ki ne poznajo igre: to je igra s kamenčki, kjer igralca poskušata obkoliti nasprotnikove kamenčke z lastnimi in jih tako izločiti). Turnir je potekal med umetno inteligenco in takratnim svetovnim prvakom v igri Lee-jem Sedolom, turnir je potekal leta 2016. Favorit je bil Sedol, nihče ni verjel v zmago umetne inteligence (AlphaGO). Zmagala je umetna inteligenca, eno zmago izmed petih iger pa je uspel dobiti tudi Sedol, kar je tudi edina zmaga človeka proti navedeni umetni inteligenci. Izvleček iz te igre, ki nam kaže na kreativnost umetne inteligence je ena izmed potez, ki je izgledala popolnoma ¨otročja¨, privedla pa je v absolutno zmago AlphaGo.

Umetna inteligenca ni ustvarjena na enaki osnovi kot navaden računalnik, za katerim so velike količine ur programiranja. Umetna inteligenca svoje znanje pridobiva po principu strojnega učenja. Na primer: nihče ne pove umetni inteligenci, kako mačka izgleda. Poda se ji milijone slik, na katerih se pove, kje mačka je in kje ni. Iz tega umetna inteligenca ustvari svojo percepcijo mačke, ustvari si svoje algoritme.

Pri umetni inteligenci AlphaGo je bilo enako. Ustvarili so jo tako, da so ji pokazali milijone iger GO-ja, iz katerih je umetna inteligenca sama razvila slog igre, tehniko in pravila igre, katerih ravno tako nihče ni predhodno vgradil v sistem.

Kako lahko na tem primeru dokazujemo kreativnost umetne inteligence? V igrah kot je GO, je neskončno potez in kombinacij, ki jih lahko igralec izvede. Igre se nikoli ne ponovijo popolnoma. Tako mora vsak igralec vedno katero izmed potez »izumiti«, kar je v igri popolna novost. Umetna inteligenca ni nobena izjema. Nima seznama vseh najboljših že odigranih potez. Torej se mora tudi umetna inteligenca vsake poteze sama domisliti.

Trditve, da umetna inteligenca ni kreativna so upravičene, vendar pa moramo pomisliti, da izhajajo iz primerjave kreativnosti s človeško, ki pa ni edina, vendar je razvita do povsem drugega nivoja. Umetna inteligenca ne deluje popolnoma predvidljivo. Res je, da bo na vprašanje 2+2 vedno odgovorila 4, ampak mislim, da ima dober razlog za to. Njenih potez na primer v šahu ne moremo predvideti, kar lahko pripišemo kreativnosti.

Da pa ne bo koga strah pretirane kreativnosti umetne inteligence, lahko povemo, da je veliko več možnosti, da nas iztrebi nenamerno kot namerno. Vendar je tudi nenamerno iztrebljanje povsem nepredstavljivo in prav gotovo ne bo grožnja bližnjim generacijam.

Avtor teksta: Simon Premk, 3.b