Predavanje Amnesty International Slovenija: »Romske družine na JV Slovenije. Dostop do vode je človekova pravica.«

 

Dijaki 3.letnikov  smo se v sklopu predmeta Aktivno državljanstvo udeležili predavanja organizacije Amnesty International Slovenija z naslovom Pravice Romov v Sloveniji. Predavanje je bilo izvedeno neposredno iz romskih naselij v Ribnici (Goriča vas in Otavice) ter se predvsem osredotočalo na temeljno človekovo pravico do vode.

Izpostavljeno je bilo, da številne romske skupnosti v Sloveniji živijo v izjemno težkih razmerah, brez osnovne infrastrukture. Mnogi nimajo priključka na vodovod in si morajo vodo priskrbeti sami, kar pomeni, da večkrat dnevno hodijo po vodo na javne pipe (celo na pokopališča). Prav tako pa mnoga romska naselja že desetletja čakajo na električni priključek. Občina pogojuje priklop z urejanjem okolice, kar se prebivalcem zdi nehumano in nesmiselno. Veliko število Romov živi v nelegaliziranih naseljih brez osnovne infrastrukture. Nimajo kanalizacije, perila ne morejo prati v pralnih strojih, kuhajo na drva, otroci se ne morejo niti umivati.

Vse zgoraj našteto pa Romom vzbuja občutek nevidnosti in odrinjenosti s strani družbe, saj so mnenja, da jih država ne upošteva in ne rešuje njihovih osnovnih težav.

Organizacija Amnesty International Slovenija opozarja na sistematično kršenje pravic Romov v Sloveniji in si prizadeva za takojšnje ukrepanje. Izdala je peticijo za pravico do vode, s katero želi pritisniti na oblast, da vsem zagotovi dostop do vode, ne glede na pravni status bivališča. Povezava do peticije: https://www.amnesty.si/dostop-do-vode-je-clovekova-pravica#peticija

 

Mnenja dijakinj/dijakov o predavanju:

»Predavanje mi je odprlo oči glede razmer, v katerih živijo mnogi Romi v Sloveniji. Pred predavanjem si ne bi nikoli predstavljal, da nekateri nimajo niti dostopa do osnovnih potrebščin, kot sta voda in elektrika.«

»Predavanje me je presenetilo, saj sem bil mnenja, da je problematika Romov povezana predvsem z izobraževanjem in zaposlitvijo.«

»Menim, da bi se predavanja moralo udeležiti več ljudi, saj nam je na najboljši možen način predstavil problematiko, ki se je mnogi sploh ne zavedajo. Samo nezavedanje dane problematike pa se mi zdi nadvse kritično.«

»Predavanje je osvetlilo številne težave, s katerimi se srečuje romska skupnost v Sloveniji ter izpostavilo potrebo po boljšem izvajanju obstoječe zakonodaje in večji družbeni podpori. Amnesty International Sloveija poziva k izboljšanju dostopa do izobraževanja, zaposlovanja in osnovnih življenjskih pogojev, da bi Romi lahko enakopravno sodelovali v družbi« (Živa Benko, 3. F)

»Predavanje se mi je zdelo zelo zanimivo. Všeč mi je bilo to, da so se javili iz naselja Romov, ki so nam tudi sami predstavili svojo življenjsko zgodbo in način zahtevnega življenja. Predavanje je bilo poučno in priporočila bi ga vsem.« (Patricija Marolt, 3. F)

Včerajšnje javljanje v živo iz dveh romskih naselij me je kar pretreslo. Nam je voda, ki priteče v naša stanovanja tako samoumevna, da si življenja brez tega ne znamo predstavljati.

»Življenje brez vode, kot ga doživljajo mnoge romske družine, je globoko zaznamovano s pomanjkanjem osnovnih potrebščin, ki jih večina od nas jemlje kot samoumevne. V romskih naseljih, kjer si mnoge družine pomagajo z različnimi načini, da pridejo do vode, se zdi, da preprosta človeška dostojanstva, kot sta dostop do pitne vode ali možnost uporabe WC školjke, ostajajo le sanje. Ta realnost, ki jo izkušajo otroci in odrasli, ima dolgoročne posledice – vpliva na njihovo zdravje, izobraževanje in splošno kakovost življenja. Da hodijo s sodi na oddaljeno pokopališče po vodo, je popolnoma nerazumljivo.

Brez osnovne higiene, kot je prhanje ali umivanje rok, in z omejenimi možnostmi za učenje, se ustvarja ciklus revščine in izključenosti, ki jo je težko pretrgati. Otroci, ki ne poznajo pip, se ne morejo primerjati s svojimi vrstniki, kar lahko vodi v socialno izključenost in stigmatizacijo. Ko se zvečer stemni, ostajajo mnogi brez možnosti za učenje, kar pomeni, da so že v mladosti prikrajšani za priložnosti, ki bi jim omogočile boljšo prihodnost.

Boleča realnost teh družin se zdi skoraj nevidna za širšo družbo, čeprav je vsakdanji boj za osnovne življenjske pogoje nekaj, kar bi moralo zbuditi našo zavest. Romi si ne želijo le boljše prihodnosti za svoje otroke, temveč tudi osnovne človeške pravice, ki pripada vsem – dostop do vode, sanitarij in elektrike. To je ključno za ohranjanje njihovega dostojanstva in enakopravnosti v sodobni družbi.

Močno upam, da bodo s svojimi zahtevami uslišani in bodo imeli čimprej zagotovljene osnovne pravice.« Timo Šimnovec 3.c

 

Zapisala: Kiara Bizjan, 3. F