Ogled filma v okviru ur aktivnega državljanstva

»IN KRALJ REČE, KAKO FANTASTIČEN STROJ«

(AND THE KING SAID, WHAT A FANTASTIC MACHINE)

 

Podatki o filmu:

  • Država in leto produkcije: Švedska, Danska, 2023
  • Tehnični podatki: DCP, črno-beli in barvni, 88 minut
  • Režija: Axel Danielson, Maximilien Van Aertryck
  • Scenarij: Axel Danielson, Maximilien Van Aertryck
  • Fotografija: Axel Danielson, Maximilien Van Aertryck
  • Montaža: Mikel Cee Karlson, Axel Danielson, Maximilien Van Aertryck zvok Anne Gry Kristiansen
  • Producenti: Axel Danielson, Maximilien Van Aertryck, Erik Hemmendorff, Ruben Östlund
  • Produkcija: Plattform Produktion
  • Koprodukcija: Bullitt Film, Film i Väst, Sveriges Television
  • Distribucija: Beldocs
  • Festivali in nagrade: Berlinale 2023 – nagrada AG Kino Gilde – Cinema Vision 14plus; Sundance 2023 – posebna nagrada žirije za ustvarjalno vizijo za svetovni dokumentarni film; Cleveland 2023 IFF, Seattle 2023 – nagrada mladinske žirije za najboljši celovečerni film v programu »Val prihodnosti«; Visions du Réel 2023, Jerusalem 2023, Thessaloniki Doc IFF 2023, Transilvania IFF Bukarešta 2023, Fest IFF Espinho 2023, München CFF 2023, Galway Film Fleadh 2023, Haugesund IFF 2023, Buster CFF København 2023, Rejkjavik IFF 2023

 

OBNOVA FILMA      

   

Film je dokumentarec, ki na izviren način raziskuje zgodovino medijev in vpliv tehnologije na naše dojemanje sveta. Gre za potovanje skozi čas, ki spremlja razvoj fotografije do sodobnih družbenih omrežij in se osredotoča na to, kako so se skozi stoletja spreminjali načini, na katere si ljudje predstavljaj in razlagajo svet okoli sebe. Na začetku filma je razložena temeljna tehnologija za razumevanje delovanja fotografije »camere obscure«, ki deluje po istem načelu, kot deluje človeški vid. Zgodovina fotografije in filma se začne z najstarejšo ohranjeno fotografijo – risanje s svetlobo Pogled z okna delavnice na dvorišče, iz leta 1828, avtorja Josepha Niepceja. Deset let kasneje je nastala fotografija Louisa Deguerreja, ki je najstarejša ohranjena fotografija človeka, loščilca čevljev. Zgodovinsko ključen je odgovor pa vprašanje Edwarda Muybridgeja ali konj v galopu dvigne v zrak vsa štiri kopita hkrati. S premikajočimi fotografijami je ustvaril iluzijo gibanja. Posnetek velja za prvi film. Z ohranjenimi arhivskimi fotografijami in posnetki ter igranimi prizori film nazorno prikaže ključne mejnike v razvoju fotografije in filma konec 19. stoletja, s trditvijo Elizabeth Eastlake, da kamera – tako kot to lahko stori le stroj – nepristransko in natančno posname dejstva, prostor in čas, in da je fotografija zato avtentična reprezentacija sveta. Naslednji posnetki izpostavijo možnost potvarjanja resničnosti na posnetkih in fotografijah, ki se pojavljajo na družabnih omrežjih in drugod. Predstavljena je tudi problematika izostanka perspektive, ki lahko izkrivi podobo sveta. Za film je ključna predstavitev filma Prihod vlaka na postajo, ki sta ga posnela brata Lumière leta 1895, širšemu občinstvu. Kmalu za tem so film na najrazličnejše načine začeli izkoriščati za zabavo in zaslužek. Željen prikaz lahko dosežejo tudi z uporabo posebnih učinkov, z uporabo perspektive, posneto vsebino se lahko tudi izreže iz končnega posnetka, pa tudi določenimi koti in premikanjem kamere. Televizija je začela osvajati svet po vojni. Lahko jo je uporabiti v neizmerno dobro, lahko pa naredi tudi nepopravljivo škodo. Televizija je hitro postala prostor za oglaševanje, zabavo, poročanje in informiranje, hkrati pa tudi način sprostitve po delovnem dnevu.Televizijska vsebina je imela in še ima za družbeno dogajanje tudi zelo škodljive posledice. Digitalna revolucija je na vhodu v novo tisočletje zagotovila, da sta fotografija in film postala množična medija. Vsak lahko fotografira in snema ter deli svoje posnetke na spletnih omrežjih, hkrati pa seveda tudi gleda posnetke drugih. Posnetki, ki v ljudeh povzročijo silovita čustva se začnejo sunkovito širiti po vsem svetu. Prenašanje in sporočanje lastnih življenjskih situacij, oddajanje v živo, za marsikoga danes pomeni tudi vir zaslužka. Predmetno zagotavlja, da so ljudje srečni, algoritmi, ki preučujejo kakšne posnetke smo gledali, katere spletne platforme smo uporabljali, pa nam lahko agresivneje ponujajo še bolj specifične vsebine. Vsebine začnejo nastajati z namenom, da bi ustvarjalci, ponudniki produktov in storitev ter platforme z njimi zaslužili. Na svetu je skoraj 45 milijard kamer, vsako minuto pa je objavljeno več kot 500 ur posnetkov. Na izbiro je neskončno veliko vsebine, ki tekmuje za našo pozornost.

Film na koncu izzove gledalca k razmišljanju: »Kamera lahko shrani tisto, kar je pred njo. Kaj storiti s to možnostjo?«

 

MNENJA DIJAKINJ O FILMU

   

Film prikazuje kako se je vse od nastanka prve kamere iz pred več kot 200 leti, do sedanjosti, ko je na svetu 45 miljard kamer, razvila človeška obsedenost do fotografiranja sveta ter kakšne posledice ima to množično izkoriščanje in manipuliranje z kamero. Menim, da film odlično prikaže, kako enostavno je iz neke situacije s pravo fotografijo, posneto pod pravim kotom, ali videjom, ki je idealno urejen (editiran) in ima pravo zvočno ozadje (soundtrack), prikazati čisto drugačen vidik dogodka. V dokumentarcu nam večkrat pokaže, situacijo ki se snema iz tretje perspektive, torej najprej prikažejo videjo (ali sliko), ki ga je posnela kamera, nato pa še videjo ki snema druge kako snemajo videjo, oziroma fotografijo na kateri vidimo fotografa, kako slika nek prizor. Kot primer lahko vzamemo sceno iz filma, kjer prikažejo fotografijo deklice, ki je bila žrtev potresa v Haitiju leta 2010. Točno ta fotografija je dobila nagrado Slike leta na Švedskem. V naslednjem prizoru, nam pokažejo drugo fotografijo, slikano istočasno, a iz druge perspektive. Na tej fotografiji vidimo mrtvo deklico, obkoljeno z fotografi, ki si vsi želijo dobiti idealno fotko. Prizor se mi je zdel skoraj krut. Ti različni zorni koti resnično postavijo stvari v perspektivo, in slika, ki prikazuje fotografe kako obkrožajo mrtvo haitijsko dekle, jasno pokaže, kako lahko drugačna perspektiva povzroči popolnoma drugačno sliko.

Ajda Ogrinc, 3.a

 

Film mi je bil zelo všeč in uživala sem, ko sem ga gledala. Zdi se mi, da je zelo dobro opisal, kako so na začetku odkritja fotografije imeli ljudje to odkritje za čarobno, s časom pa so opazili tudi njene napake. Nekateri so te napake opazili že zelo zgodaj, drugi pa še danes ne vidijo napak prevelikih količin fotografij in videov. Film poudari kako ni primerno fotografirati vsakega, vsake stvari, snemati vsakega trenutka in verjeti vsaki stvari, brez celotne slike in pogleda z drugačnih perspektiv.

Film prikaže vpliv slik, posnetkov in filmov pri propagandi in kako lahko s kamero prikrijemo resničnost in na različne načine prikažemo svet, na primer s posebnimi učinki, z uporabo perspektive, z določenimi koti in premikanjem kamere.

Zanimivo je tudi, kako vsako minuto ljudje objavimo več kot 500 ur posnetkov in pravtako je zanimivo in tudi žalostno kako veliko časa porabimo za snemanje in gledanje nepomembnih posnetkov na internetu.

V filmu pudarijo moč kamere ter kako jo lahko uporabimo za dobre in slabe stvari in zdi se mi izredno pomembno, da se tega zavedamo in jo čim večkrat poskusimo uporabiti za dobre namene.

Brina Razoršek, 3.a

 

Rdeča nit filma je navdušenje človeka nad napravami, ki lahko ujamejo in ohranijo resničnost. Švedski dokumentarec predstavi zgodovino, od prvih fotografskih posnetkov, filmov in televizije, pa vse do današnje digitalne dobe, kjer je vsak posameznik lahko avtor vsebin. Naslov filma se navezuje na zgodovinsko anekdoto, ko je danski kralj Christian X. opazoval predstavitev igranega filma in navdušeno vzkliknil: » Kakšen fantastičen stroj!« Ta izjava služi kot metafora za čudenje in hkrati za naraščajočo moč medijev pri oblikovanju javne zavesti.

Film raziskuje, kako je razvoj fotografije in filma vplival na posameznika in družbo kot celoto. Postavlja vprašanja o vplivu medijev na resnico, moč manipulacije in propagande ter o tem, kako se skozi medije oblikujejo naša prepričanja, vrednote in identiteta. Filmska ustvarjalca kamere usmerita v družbo, da bi raziskala, kako se je razvila naša nenadzorovana obsedenost s podobo.

Film uporablja bogato arhivsko gradivo, da prikaže ključne trenutke v zgodovini medijev, kot so prva fotografija, prva fotografija človeka, prve premikajoče se fotografije, prvi film bratov Lumiere, vzpon televizije in pojav interneta. Z elegantno montažo povezuje preteklost in sedanjost ter postavlja vprašanja o prihodnosti, v kateri so virtualni svetovi, umetna inteligenca in algoritmi postali nepogrešljiv del naših življenj.

Film ni zgolj dokumentarec o tehnologiji, temveč globoko refleksiven film o našem medijskem prostoru, v katerem smo neprestano bombardirani s podobami, videoposnetki in informacijami, ki v nas povzročijo silovita čustva, na katera se odzovemo. Vse z namenom, da bi ustvarjalci, ponudniki produktov in storitev ter platform z njimi zaslužili. Tudi prenašanje in sporočanje lastnih življenjskih situacij, oddajanje v živo, za marsikoga danes pomeni vir zaslužka. Vse se vrti okoli deanrja.

Film pripelje do današnjega časa, ko imajo mediji izjemno moč, saj lahko odločilno vplivajo na posameznika in družbo. Lahko informirajo in izobražujejo, oblikujejo mnenja in vrednote, vplivajo na družbene norme, oblikujejo politična prepričanja in usmerjajo volilne odločitve. Lahko škodujejo zdravju, zaradi dolgotrajnega spremljanja družbenih omrežij in primerjanja z nerealnimi situacijami pri človeku izzovejo občutek neustreznosti in depresije, so vir lažnih informacij in manipulacij, kar lahko vodi v napačne predstave o realnosti. »Kdor obvladuje medije, obvladuje resnico.«

Eva Stanič Gregorc, 3.a