Ekskurzija v Firence, 31. marec–2. april 2023
Pot smo začeli navsezgodaj izpred Gimnazije Šentvid. Prvi postanek je bil blizu Benetk, mesta s tlorisom v obliki ribe, v repu ribe pa je mornarica, ki predstavlja motor ribe. Vožnja je potekala skozi Furlanijo-Julijsko krajino in se nadaljevala proti Emiliji-Romanji z glavnim mestom Bologna. Prišli smo do Apeninov, po katerih je polotok dobil ime. Na drugi strani smo po vrsti predorov izšli iz Apeninov in prišli v Toskano. Prispeli smo v Firence.
Prva točka ogleda je bil samostan in cerkev Svetega Miniata. Samostan je dobil ime po armenskem princu Miniatu. Legenda pravi, da ko je postal puščavnik, je bil pripeljan pred cesarja, ki ga je hotel ubiti. Najprej ga je vrgel z zvermi v amfiteater, ki ga niso pojedle, nato ga je dal obglaviti in ko so ga obglavili, je sam svojo glavo odnesel v samostan. Nato smo si ogledali panoramo Firenc s terase Piazzale Michelangelo. Izstopili smo ob reki Arno in odšli v staro mestno jedro. Najprej smo se ustavili pri muzeju italijanskemu znanstveniku Galileju Galilej, ki je uveljavil heliocentrični sistem. Zagledali smo most Ponte Vecchio, poznan kot skrivni prehod Medičejcev od palače Palazza Vecchio do palače Palazza Pitti. Pot nas je zanesla proti Piazza della Signoria. Odšli smo do stolnice v Firencah, ki slovi po svoji izjemni kupoli arhitekta Filippa Brunelleschija. Cerkev je narejena iz marmorja, kupola pa iz opek. Kupola v svoji izgradnji ni imela podpornih stebrov. Zraven imenovanega Duoma di Firenze stoji poznan Giottov campanile (zvonik) in krstilnica, okrašena z zlatimi vrati. Ogled smo nadaljevali proti baziliki Santa Croce, ki je največja frančiškanska cerkev na svetu. Na trgu pred baziliko se igra calcio storico ali star nogomet. Tam se vsako leto pomerijo štiri soseske iz Firenc oziroma štiri ekipe: modri, rdeči, beli in zeleni. Igra je podobna današnjemu ragbiju. Proti večeru smo se odpravili v Terme Montecatini, kjer smo prenočili.
V soboto po zajtrku nas je tramvaj pripeljal v center mesta. Ogledali smo si grobnico Medičejcev, v kateri je pokopan tudi Lorenzo de Medici – vladar Firenc in mecen znanstvenikov in umetnikov, kot sta bila Botticelli in Michelangelo. Galerija Ufizzi, najbolj znana umetniška zbirka na svetu, v kateri se skrivajo dela Botticellija, Caravaggia, Leonarda da Vincija in drugih, naj bi prvotno služila za pisarne, ampak so jih Medičejci uporabljali predvsem za shranjevanje slik. Po kosilu smo se vrnili v hotel.
Zadnje nedeljsko jutro smo odšli na ogled Galerije dell’Academia, pred katero stoji David, eden najslavnejših kipov, ki ga je izklesal Michelangelo. Na veliko žalost smo to prelepo mesto morali zapustiti. V Ljubljano smo se vrnili okoli 21. ure. Najboljša ekskurzija ever.
Vito Žužek Sfiligoj 2.e
