Razstava ob kulturnem dnevu

RAZSTAVA OB KULTURNEM DNEVU

Dijaki so se fotografirali in zapisali …

V sklopu predmeta likovna umetnost so dijakinje in dijaki 1. a razreda izdelali »selfije« in jih obdelali v programu Pop art. Natisnili smo jih na vzdržljivo podlago Forex.

Fotografije, ki jih je posnel Patrik Murn Hiti, so razstavljene v veliki predavalnici, ki je njihova matična učilnica. Za spremljavo k razstavi so dijakinje in dijaki zapisali tudi svoje občutenje in doživljanje teh drugačnih časov, pouka in učenja na daljavo.

Mentorica: Snežana Sotlar

 

ŽIVLJENJE V KARANTENI

Vse se je zapletlo ob koncu zimskih počitnic, ko smo nameravali oditi v šolo. Takrat pa so napovedali, da bomo ostali doma zaradi virusa. Sama sem bila presenečena in nisem vedela,  kaj naj pričakujem, vendar sem si mislila, da bomo kmalu spet sedeli v šolskih klopeh. Vendar ni bilo tako. Tako je minil teden. In še en teden. Nestrpno sem že čakala, da pridem v šolo. Sploh pa zato, ker se je bližal konec osnovne šole. Zadnje leto smo si res želeli preživeti skupaj. Bila sem razočarana in žalostna, da smo morali zadnje trenutke s starimi sošolci tako preživeti. Tudi snov se je nabirala, sploh če nisi bil organiziran. Prvi mesec sem še sledila, potem pa vedno manj. Pouk na daljavo zahteva svojo organizacijo in sprotno delo. Kmalu pa se tudi naveličaš takega dela. Vesela sem bila, da smo lahko vsaj za kratek čas prišli nazaj v šolo in ujeli še nekaj skupnih trenutkov in se poslovili od starih obrazov. Napočile so počitnice in situacija se je nekoliko sprostila. Začelo se je novo šolsko leto, z novimi sošolci. Ko smo že mislili, da bo vsega konec, nas je jeseni zajel nov val virusa. Najprej smo nosili maske samo na hodnikih, nato tudi v razredih. In prišla je novica, da bomo spet morali iti v karanteno. Pričakovala sem še en val virusa pozimi, vendar nisem mislila, da bo tako hud, da bomo morali spet domov za računalnike. Nisem se veselila tega, saj smo se ravno začeli spoznavati z novimi sošolci in učitelji. Prav tako mi delo od doma ni preveč všeč. Opazila sem spremembo pri spoznavanju lastne odgovornosti in samostojnosti. Pri delu od doma moraš biti konstantno prisoten, saj se vsak dan naučiš nove informacije o snovi in delovanju pouka preko računalnika. Sploh mora biti težko tistim, ki niso tako vešči takega dela. Nekako sem se že navadila pouka na daljavo, čeprav ga je težko vzdrževati. Zato se bo težko navaditi spet nazaj na staro rutino. Naučila sem se veliko več o uporabi spleta, kar mi bo gotovo v pomoč v prihodnosti. Priznati moram, da sem se razvadila. Ne gibam se toliko, kot sem se prej, pozneje vstajam, jem lahko, kadar hočem … Imam veliko prostega časa, ki ga včasih ne porabim najbolje, pogosto mi je dolgčas, saj ne vidim prijateljev v živo. Jasno je, da ogromno časa preživim na internetu, kar ni zdravo. Rada bi se čim prej vrnila v šolo, ker od pouka v živo vzamem veliko več kot prek videa. Rada bi ohranila tako samostojnost in organiziranost za svoje zadeve, kot ju imam zdaj med karanteno, tudi ko se vrnemo v šolo. Rada bi tudi še naprej uporabljala spletne strani, ki sem jih spoznala med karanteno in za katere prej nisem vedela. Če se bo situacija nadaljevala še dalj časa, bomo popolnoma izgubili stike s prijatelji, dolgčas nam bo, kar lahko vodi v depresijo.

Liza Kramar, 1. a

 

Korona virus v 2020/2021

Korona virus je zadnje čase ena najpomembnejših tem in se z njo se srečujemo vsak dan. Med najpomembnejšimi spremembami, ki jih je prinesel korona virus, sta zagotovo ukinitev klasičnega šolanja in uveljavitev šolanja na daljavo. Uvedli so tudi karanteno, ki naj bi trajala le nekaj tednov, a sedaj traja že nekaj mesecev in ne kaže nobenih znakov, da se bo končala. Korona virus je prinesel veliko slabih stvari. Med njimi so zaprtje številnih malih podjetij zaradi pomanjkanja kupcev, prestavljanje večjih prireditev, na primer olimpijskih iger, in podobno. Trpelo je tudi veliko staršev in otrok. Starši zato, ker so morali doma skrbeti za otroke namesto šol in vrtcev, otroci pa zaradi pomanjkanja stikov s svojimi prijatelji in zaradi športne neaktivnosti. A niso vse stvari glede tega slabe. Zaradi dela od doma se veliko ljudi ne vozi več v službe, kar zelo pomaga naši situaciji z globalnim segrevanjem. V zadnjem času so znanstveniki opazili strašanske spremembe glede temperatur. Ne vem, ali je to povezano, ampak to leto smo imeli za razliko od prejšnjih prvič več kot en snežni dan. Druga dobra novica pa je, da se je v zadnjih mesecih veliko ljudi odločilo, da se zaradi preveč prostega časa bolj posveti svojim hobijem. Ti hobiji so pogosto učenje novih glasbil, jezikov  ali pa slikanje. Jaz se v tem času ukvarjam s svojim psom, ki sem ga dobil malo pred začetkom karantene. Kar se mene tiče, med karanteno ne trpim preveč, vsaj manj kot večina. Problem, s katerim se soočam, pa je verjetno preveč obveznosti. Zaradi spreminjanja datumov testov se mi vse zameša in včasih celo pozabim, da bom imel če dva dneva neko spraševanje. Lahko je zelo stresno, ampak se privajam. Za prihodnost pa upam, da bomo čim hitreje šli nazaj v šolo, saj imam občutek, da se tam več naučim in nekateri predmeti niso tako stresni.

Urban Božič, 1. a

 

ŽIVLJENJE V LOCKDOWNU

Že od marca 2020 je naš vsakdan iz minute v minuto drugačen. Poleg zaprtja nepomembnih trgovin so se zaprle tudi šole po celotni Sloveniji in ogrozili so znanje vsem učencem. Moj vsakdan se začne ob 8.00, ko sedem za računalnik in pričnem z delom, ki ga ni malo. Vsakodnevno gledanje v ekran pa ni tako zabavno, zato se želim vrniti v šolo in upam, da bo to kmalu, čeprav sem glede tega v dvomih. Delo od doma pa je strašno naporno in predvsem neučinkovito. V tej situaciji smo sicer postali zelo samostojni in odvisni smo le sami od sebe. Žalostna sem tudi zato, ker se ne smem več družiti s prijatelji, tudi motivacija mi zelo pada, saj ko smo v šoli, se pogovarjamo in zabavamo, sedaj pa tega ni. Dozdeva se mi, da nam učitelji dajejo veliko več dela kot sicer, zato sem zadnje dni že na koncu zmogljivosti. Všeč pa mi je likovna umetnost, saj je zelo sproščen predmet, pri katerem se zelo zabavam. Med risanjem si velikokrat prižgem glasbo in potem se zelo sprostim ob risanju in poslušanju glasbe. Tudi spraševanje likovne se mi je zdelo zelo sproščeno in sem zelo vesela, da obstaja šolski predmet, pri katerem sem brez skrbi in stresa. Upam, da se kmalu vrnemo v šole in da se stanje normalizira.

Julija Urbanija, 1. a

 

»Vsi še vedno buljimo v ekrane,

s tem se nismo še sprijaznili.

Del nas pa vendarle ostane

v šentviški tej gimnaziji.«

Gašper Babij, 1. a

 

ŽIVLJENJE LETA 2020 IN NAPREJ

Leta 2020 je začel po svetu razsajati novi korona virus. Spomnim se, ko smo se na začetku leta še v osnovni šoli spraševali, ali smo že slišali za nek virus, ki naj bi izviral s Kitajske. Kmalu je omenjeni patogen prešel meje Kitajske in zavladal celotnemu svetu.

Po kakšnem mesecu, ko smo prvič slišali za virus, smo ostali doma. Gospodarstvo se je praktično ustavilo. Ljudje smo začeli delati od doma, nekateri pa so celo izgubili službe. Tudi sedaj v drugem valu širjenja okužbe je situacija podobna. V naslednjih odstavkih bom povedal več o trenutnem osebnem doživljanju situacije.

Situacija je definitivno težka za skoraj vse Zemljane. Omejitev zbiranja in druženja nekatere spravlja ob pamet, kar pa izvira iz človekove narave, saj smo socialna bitja, ki brez sodelovanja ne bi preživeli. Kamorkoli gremo, nosimo maske. Če se z znancem srečamo na ulici, ga malodane ne prepoznamo. V času epidemije se je na žalost povečala tudi depresija in število samomorov, kar je posledica negotovosti in obupa. Veliko starostnikov, ki so v domovih za ostarele, je osamljenih, umirajo brez prisotnosti svojcev.

Osebno doživljam spremembe in ukrepe, ki nam jih odredi vlada, pozitivno. Delo na daljavo mi prinaša izziv. Kot vse stvari ima pozitivne in negativne lastnosti. Pogrešam stik in direktnost pouka v živo ter seveda druženje s prijatelji. Všeč pa mi je, da sedaj lahko dlje časa spim in si sam organiziram delo. Vsekakor pa je za tovrstno obliko dela potrebna dobršna mera samodiscipline. Opažam, da me situacija pripravlja za samostojnejše delo na fakulteti, prav tako pa smo se na ta način vsi naučili nekaj novih veščin računalništva oz. uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Če si predstavljam, da je korona virus preteklost in da ne bi bilo nobenih ukrepov več, bi si poleg normalnega šolanja želel ohraniti tudi programe, ki smo jih uporabljali v času omejitev. Zdi se mi, da je povsem verjetno, da bo v prihodnosti del pouka potekal na daljavo, saj smo uvideli, da je tudi to (v prihodnosti s kombinacijo pouka oz. dela v živo) pot k uspehu.

Ko bom svojim otrokom ali vnukom pripovedoval o dogodkih in prigodah, ki jih doživljamo zdaj, se jim bo verjetno tak način življenja zdel nepredstavljiv oz. zelo težek, tako kot se nam zdi način življenja naših starih staršev in prastaršev nepredstavljiv.

Za zaključek bi dejal, da je pandemija, ki je ukleščila svet, lahko tudi priložnost za nova spoznanja, čeprav prinaša veliko negativnih stvari. To je lahko priložnost za krepitev medsebojnih odnosov in izbiro drugih vrednot, manj usmerjenih k materializmu in potrošništvu. Upam, da bodo ljudje uvideli, da se da preživeti in živeti celo boljše, če nismo vsak vikend v nakupovalnih središčih in nimamo najnovejšega modela telefona. Opazili smo tudi, kako čistejši je postal naš planet (predvsem v prvem valu), ko ga zaradi omejitve gibanja nismo tako obremenjevali (npr. vidno čistejša voda v Benetkah). Seveda pa vsi upamo, da bo pandemije čimprej konec, da se lahko cepimo in začnemo živeti po »novih« vrednotah, ki smo jih uzavestili med pandemijo.

Tine Dovgan, 1. a