POTEPANJE PO JESENSKEM PARIZU
Skupinica francosko govorečih dijakov tretjega letnika je s profesorico francoščine med 26. 10. in 30. 10. 2018 obiskala prečudovito francosko prestolnico. Glavni namen poti je bil ta, da se za nekaj dni prelevimo v prave pravcate Parižane. Po kratkem letu iz Benetk do Pariza, smo morali za začetek najti najbolj ugodno pot do centra mesta in našega hotela.
Znajti smo se morali v labirintu podzemlja in metro je hitro postal naš novi najboljši prijatelj. Povzpeli smo se na Slavolok zmage, občudovali Mona Lizo v Louvru, se sprehodili ob Seni, se poklonili Napoleonu, Jimu Morrisonu, Balzacu, Gainsbourgu in Édith Piaf. Pariško mojstrovino, Eifflov stolp, smo občudovali v soju utripajočih luči, ko se ga enostavno ne moreš nagledati.
Pred najbolj znano katedralo na svetu, Notre-Dame, smo se znašli v trenutku, ko so jo obsijale luči, baziliko Sacré-Coeur pa smo ujeli na prelepo sončno nedeljo in se na vrhu Montmartra prepustili pogledom na mesto ob zvokih uličnih glasbenikov.
Bohemska četrt Montmartra je od nekdaj privabljala umetnike, zato smo se podali na lov za spominskimi ploščami, ki jih najdemo na hišah, kjer so nekdaj živeli največji umetniki preteklega stoletja; Dalí, Picasso, Van Gogh in številni drugi… Ko nas je zagrabila lakota, smo si ogledovali menije francoskih restavracij in se skupaj odločili za najboljšo. S toplim in pregrešno dragim kakavom smo se pogreli tik ob trgu, kjer je nekoč stala znamenita bastilja, Onja pa nam je zaigrala na klavir kot prava parižanska glasbenica. Četudi nas je na trenutke pošteno zeblo, nas še danes grejejo številni lepi spomini…
Že prvi dan je bil neverjetno zanimiv, zabaven in rahlo stresen, saj smo si šli pogledati Slavolok zmage, kjer smo se hitro naučili, kako se ‘narediti francoza’. Ko smo prišli tja, smo se hoteli povzpeti čisto na vrh Slavoloka, ampak so nam prodajalci kart hitro pokvarili veselje. Ker še nismo stari 18 let, nismo mogli dobiti kart, da bi se lahko odpravili čisto na vrh, zato so nas spustili le pod njega. Naša profesorica pa se ni dala kar tako, zato nam je naročila, naj se razdelimo v pare, se pomešamo v vrsto in se poskusimo ‘prešvercati’ na vrh. Na koncu je uspelo vsem, kljub temu, da sta morali Onja in Maša kar trikrat poskusit, da jima je končno uspelo. En za drugim smo se srečni vračali iz vrha proti ploščadi, na kateri nas je čakala profesorica, ki je bila s prihodom vsakega para vedno boljše volje ter polna ponosa, ker je vsem uspelo.
Tina Plohl in Onja Lajevec, 3. b
Med ekskurzijo v Parizu smo se za kosila ustavljali v tamkajšnjih restavracijah in v francoščini naročali jedi. Bile so okusne, vendar količinsko premajhne. Tako se je zdelo meni. Drugi so bili drugačnega mnenja. Nekateri niso uspeli pojesti do konca, nekaterim nekaj ni bilo všeč in so zato hrano ponudili meni, jaz pa sem z veseljem pojedel vse. Na takšnih ekskurzijah bi sodeloval čim večkrat.
Gašper Trobiš, 3. b
Med jesenskimi počitnicami smo se dijaki odpravili na pot v Pariz. To je bila ena izmed boljših izkušenj, saj smo izkusili pariško življenje iz prve roke. Ogledali smo si veliko kulturnih znamenitosti, med katerimi mi je v spominu najbolj ostal muzej Louvre, ter pokušali za njih značilno hrano. Pariz mi je bil najbolj všeč ponoči, saj je nočno življenje tam zelo pestro. Zagotovo vem, da se bom še kdaj vrnila v to prečudovito mesto.
Patricija Zakrajšek, 3.c
Potovanje v Pariz je bilo nepozabno. Jedli smo veliko dobre hrane in videli veliko znamenitosti, kot so Sacré -Coeur, Notre Dame, Arc de Triomphe.
Obiskali smo tudi veliko različnih muzejev. Vrhunec ekskurzije je bil ogled Eifflovega stolpa.
Gal Antolin, 3. b
Pretelke jesenske počitnice smo s sošolči preživeli v edinstvenem mestu, Parizu. Kljub temu, da je to velika prestolnica, smo uspeli v 4 dneh videti vse glavne znamenitosti. Videli smo ogromno muzejov, cerkva, spomenikov in drugih atrakcij, ki jih ponuja to velemesto. Mene je najbolj navdušil večerni utrip mesta. Ko pade mrak, Pariz zaživi v povsem drugačni luči. Vse postane romantično, elegantno, klasično in zelo modno. Osvetljen Eifflov stolp je nepozaben. Mesto je središče vse vrste umetnikov in lahko je videti, zakaj jih Pariz navdihuje.
V to prestolnico mode se mislim še velikokrat z veseljem vrniti in hvaležna sem za izkušnjo, ki smo jo letos doživeli.
Gaja Pušnik, 3. c
