V soboto, 25. 1. 2025, smo se v okviru maturitetnega predmeta umetnostna zgodovina odpravili v Celje, kjer smo si ogledali gotsko cerkev svetega Danijela, v Pokrajinskem muzeju Celje pa Celjski strop. Vlak iz Ljubljane nas je odpeljal ob 8.50, čakalo pa nas je še približno uro in pol vožnje z vmesnim prestopom v Zidanem Mostu.
Ko smo prispeli v Celje, smo se odpravili po mestu, kjer smo najprej opazili obli bronasti kip Alme Karlin, ki velja za prvo Slovenko, ki je prepotovala svet.
V starem mestnem jedru smo se ustavili v najstarejši cerkvi svetega Danijela, kjer smo opazovali gotske značilnosti: zunanje opornike, gotsko krogovičje, velika, šilasto zaključena okna z vitraži. Znotraj cerkve, v kapeli Žalostne Matere Božje, smo videli kipe, ki stojijo na konzolah, nad njimi pa je baldahin. Opazili smo tudi kip mučenika Andreja, ki ima za svoj simbol križ.
Po ogledu cerkve smo se ustavili v bližnjem baru, kjer smo imeli čas za kavo. Ob 12.00 je bil na vrsti ogled Celjskega stropa v Pokrajinskem muzeju Celje. Kustosinja nam je povedala, da se nahajamo v Stari grofiji, natančneje v sodni dvorani, kjer so se odvijali sodni procesi. Slika je nastala na prehodu iz renesanse v zgodnji barok, avtor ostaja neznan. Naročnik umetnine je bil Thurn-Valsassina, ki je tudi naslikan na Celjskem stropu. Izvedeli smo tudi, da je bila pod Celjskim stropom še ena poslikava, ki je imela mitološke motive. Celjski strop je velik 14,45 x 9,87m in je poslikan s tempera barvami na platno. Razdeljen je na 11 stropnih polj, ki jih ločujejo dekorativno poslikani leseni tramovi in opaži. V največjem sredinskem polju je iluzionistično naslikana stebriščna arhitektura s štirimi stolpi, med katerimi se odpira pogled v nebo v obliki križa (zaznati je začetke baročnega stropnega iluzionizma). Obrobljajo ga balustradne ograje, prek katerih visijo dragocene preproge, za njimi so v manjših skupinah naslikani plemiči in plemkinje, dvorjani, vojaki in avtoportret slikarja. Ob stranicah osrednjega polja sta na izstopajočih podstavkih figuri Jupitra in Neptuna. Ob daljših stranicah stropa so upodobljeni štirje letni časi s prizori in opravili iz vsakdanjega življenja, na krajših stranicah je naslikan dramatični spopad v bitki Latincev in Trojancev, vogale pa zapolnjujejo štirje giganti – napadalci neba.
Oglede smo nadaljevali v Knežjem dvoru, kjer je stalna zbirka o zgodovini grofov Celjskih, ki opozarja na njihovo pomembnost in veličino.
Po obilnem kosilu smo se odpeljali z vlakom proti domu.
Vito Žužek, 4. e